V SPOMIN

Jožetu Penčurju

Črna zastava na domu invalidov nam prepogosto sporoča, da smo izgubili člana Društva, večkrat hkrati tudi dobrega znanca, tokrat tudi dobrega prijatelja. V letu 2020  smo žalno zastavo izobesili kar 29 krat.

Jožetu Penčurju je telesno okvaro pustila bolezen  v otroštvu. V najinih naključnih srečanjih sva se nekako spontano začela pozdravljati, morda zato, ker sva bila malo drugačna, včasih bi rekli, zaznamovana.

Prvi najin malo daljši stik se je zgodil v letu 2003.  Takrat se je razširila vest, da je Društvo invalidov v slabem stanju in mu grozi zastoj delovanja.

K sodelovanju smo bili povabljeni invalidi, ki bi z novo energijo Društvo dvignili in preprečili slabe napovedi. Med omenjenimi novimi člani, prostovoljci sva se srečala na prvem sestanku.

Zavihali smo rokave, postavili močnejše temelje Društva in začeli dvigovati raven in obseg dejavnosti. Ta pot je terjala pogoste sestanke. Na njih smo  tlakovali smeri razvoja. Zagotoviti smo morali finančne, kadrovske in prostorske pogoje za delovanje in razvoj. Uspelo nam je pritegniti veliko število prostovoljcev in predstaviti poslanstvo delovanja na lokalni in  državni ravni. Da smo v tem obdobju delovali zavzeto in uspešno pričajo najpomembnejši dosežki: število članov se je povečalo iz 200 na 970, odkupili in obnovili smo stari dom, zgradili balinišče in skupaj z Občino Litija zgradili novi dom.

Tvoj prispevek Jože je bil izjemen. Vsa leta si vodil Nadzorni odbor.

S preživljanjem težkega otroštva, končanjem visoke izobrazbe, profesionalne kariere v vodenju računovodstva velike gospodarske družbe in z življenjskimi izkušnjami, si izoblikoval svojo podobo. Delavnost in poštenost sta bili Tvoje vodilo. Vse to si ponudil v pomoč invalidom. Tvojo ponudbo smo sprejeli odprtih rok in jo koristno unovčili. Tvoj prispevek se ni končal s formalnim vodenjem pravilnosti in namenskosti finančnega poslovanja. Bil si dejavno in ustvarjalno vpet v vse dejavnosti Društva.

Med mislimi, ki so me obšle ob novici, da si odšel, se mi je vsilila že večkrat slišana modrost, „ ne kar mora, kar more človek dolžan je storiti „.Kako zelo si  v življenju ravnal po tem!

V Društvu redko izrekamo zahvale ali pohvale. Saj vendar delujemo drug za drugega. Pa vendar naj Ti tokrat, kot dolgoletni sodelavec v Društvu,  prijatelj in v imenu vseh članov rečem: Jože hvala Ti za vse. Veliko praznino, ki jo zapuščaš bomo zapolnjevali s spomini polnimi spoštovanja in hvaležnosti!

ZAHVALA

Medobčinsko društvo invalidov občin Litija in Šmartno pri Litiji, se zahvaljuje svojcem pokojnega Jožeta Penčurja za odločitev, da se odpovedujejo strošku za cvetje in sveče v korist delovanja Društva. Obenem se najiskreneje zahvaljuje vsem družinam in posameznikom za prejete donacije.

                                                  Miro  VIDIC